B12 (1. del)

Avtor: Franci Štupar

Prehod na prehrano, ki temelji na polnovrednih živilih rastlinskega izvora, je povezan z večjim vnosom kompleksnih ogljikovih hidratov, vlaknin, magnezija, folne kisline, vitaminov C ter E, karotenoidov in drugih koristnih fitohranil. Po drugi strani je takšna prehrana povezana z manjšim vnosom kalorij, nasičenih maščob in holesterola (1).

Po mnenju stroke je pravilno načrtovana veganska oziroma vegetarijanska prehrana primerna za vsa obdobja življenja, tudi za nosečnice, doječe matere, odraščajoče dojenčke oziroma otroke in športnike (1,2). Pojem “pravilno načrtovana prehrana” pa med drugim zajema tudi zanesljiv vnos vitamina B12.

Kljub temu, da je mnenje stroke glede nadomeščanja vitamina B12 enotno, ostaja ta vitamin za nekatere še vedno ideološko jabolko spora. Pri tem se mnogokrat neutemeljeno poudarjajo domnevni rastlinski viri le-tega, oziroma produkcija vitamin B12 v človeškem telesu. Percepcija potrebnosti vitamina B12 je ideološko obarvana tudi pri vsejedi populaciji, ki pravilnost svojega načina prehranjevanja pogosto napačno utemeljuje prav s prisotnostjo B12  v hrani živalskega izvora.

Kaj je vitamin B12?

Vitamin B12, znan tudi kot kobalamin, igra nepogrešljivo vlogo pri normalnem delovanju živčnega sistema in tvorbi krvnih celic. Proizvajajo ga bakterije, ki se lahko nahajajo v prsti, prebavilih živali ali pa živijo v simbiozi z algami, proizvajajo pa ga tudi alge same(3, 4).

Pod predpostavko, da ne uživamo z B12 obogatenih živil in nadomestkov, so edini prehranski vir za človeka uporabnega B12 živila živalskega izvora. V teh živilih je B12 vezan na beljakovine in se sprošča v kislem okolju želodca, v dvanajstniku pa se ponovno veže na beljakovine in sicer na intrinzični faktor, ki ga izločajo t.i. parietalne celice želodca. Vezava B12 na intrinzični faktor omogoča absorpcijo B12 v ileumu (končni odsek tankega črevesa), kjer se ponovno sprosti iz beljakovin (5).

Ljudi, ki imajo pomanjkanje B12, bi lahko v grobem razdelili v dve skupini: prva skupina so ljudje, ki ne dobijo dovolj B12 iz hrane, sem spadajo vegetarijanci in vegani. Druga skupina pa so ljudje, ki sicer zaužijejo dovolj B12 (vsejedci), vendar nimajo normalne absorpcije tega vitamina (5).

Pomanjkanje zaradi nezadostnega vnosa

Študije jasno kažejo na prisotnost pomanjkanja B12 med vegetarijanci in zlasti vegani (5) (6). Podatki znane EPIC-Oxford študije so zgovorni: kar 52% veganov in 7% vegetarijancev, udeleženih v študiji, je imelo pomanjkanje B12, v nasprotju z vsejedci, pri katerih je bil takšen le eden v vzorcu 226 sodelujočih. Nadalje so pri 21% veganov in 17% vegetarijancev izmerili mejne vrednosti B12, ponovno v nasprotju z vsejedci, kjer je bilo takih le 1% (6).

Prehranski viri B12 pri veganih

Kot vire B12, ki naj bi tudi vegane oskrbeli z zadostnimi količinami, velikokrat omenjajo alge, cianobakterije, fermentirane jedi, (ekološko) zelenjavo z nepopolno odstranjeno prstjo in človeško črevesno mikrofloro. Izkaže se, da gre za iskanje svetega grala, saj zadovoljivih študij, ki bi konsistentno potrjevale učinkovitost tovrstnega pridobivanja B12, ni (7, 8, 9, 10,).

Alge in cianobakterije proizvajajo B12 za lastne metabolne potrebe, v tem primeru je primernejši izraz za B12 kobalamin. Ljudje lahko uporabljamo le določene vrste kobalaminov (opisani kasneje), tiste vrste kobalaminov, ki pa jih ne moremo uporabiti, imenujemo analogi B12. V primeru alg in cianobakterij gre večinoma za proizvodnjo analogov B12, ki jih človeško telo ne more uporabiti. Nekatere alge pridobivajo B12 skozi simbiozo z bakterijami, pa tudi bakterije v simbiozi z algami lahko proizvajajo analoge B12. Kadar alge proizvajajo za človeka uporaben B12, je njegova dostopnost v veliki meri odvisna od načina priprave alg. Znan primer so alge nori, za katere je nekaj raziskav potrdilo prisotnost “pravega” B12, a se je izkazalo, da je njegova količina odvisna od tega, ali so alge surove in sveže nabrane, ali posušene. Posušene nori alge niso vsebovale aktivnega B12 (7,8).

Študije kažejo, da nekaj B12 vsebujejo tudi fermentirane jedi, v nekaterih primerih zaradi kontaminacije pri pripravi (tempeh), v drugih primerih pa naj bi ga proizvajale bakterije (laktobacili),  udeležene v procesu fermentacije. Obsežnih študij, ki bi fermentirane jedi potrdile kot zadosten vir B12, ni. Enako velja za neoprano, ekološko zelenjavo (7). Človeška mikroflora sicer proizvaja B12, vendar v debelem črevesu, kjer se ne more absorbirati (10).

Zanašanje na veganske prehranske vire vitamina B12 torej ni smiselno oziroma znanstveno utemeljeno. Prav iz tega razloga je za vegane priporočljivo, da poskrbijo za vnos B12 v obliki dodatka. Na ta način ga prejmemo neposredno od vira – bakterij, te so namreč njegov edini vir, tudi ko gre za dodatke.

Okvara absorpcije

S starostjo narašča pomanjkanje B12 tudi med vsejedo populacijo, ocene kažejo 10-15% pomanjkanje pri ljudeh nad 60. letom starosti oziroma 20% pomanjkanje nad 65. letom starosti. Vzrok je v zmanjševanju kislosti želodčnega soka s starostjo, nizek pH pa je nujen za sprostitev B12 iz hrane, kjer je vezan na beljakovine (11, 12). Pri starejši populaciji je bolj prisotna tudi okužba z bakterijo Helicobacter pylori in jemanje zdravil za zaščito želodčne sluznice (npr. inhibitorji protonske črpalke), oboje ravno tako zmanjšuje kislost želodčnega soka.  Ostali razlogi za okvarjeno absorpcijo B12 pri vsejedi populaciji so perniciozna anemija, operacije na tankem črevesu, razrast bakterij v tankem črevesu in nekatere parazitske infekcije (5).

Simptomi pomanjkanja

Pomanjkanje B12 se stopnjuje skozi mesece ali celo leta. Prvi simptomi se pojavijo šele 2-6 let po prekinitvi vnašanja prehranskih virov oziroma okvare absorpcije.  Potek je navadno hitrejši pri tistih z okvarjeno absorpcijo, kot pri tistih, ki imajo prenizke prehranske vnose (5). Poleg počasnega stopnjevanja pomanjkanja, otežujejo prepoznavo bolezni tudi nespecifični simptomi:

  • Občutek mravljinčenja, omrtvičenosti na dlaneh, nogah, stopalih
  • Težave z ravnotežje, omotičnost
  • Nabrekel, vnet jezik
  • Težave s spominom, razmišljanjem, halucinacije, paranoja
  •  Občutek šibkosti, velika utrujenost

Viri:

  1. Mangels AR, Messina V, Melina V. Position of the American Dietetic Association and Dietitians of Canada: Vegetarian diets. J Am Diet Assoc 2003; (103): 748-65.
  2. Messina VK, Burke KI. Position of the American Dietetic Association: vegetarian diets. J Am Diet Assoc 1997; 11(97): 1317-21.
  3. Schneider Z, Stroiński A. Comprehensive B12. Berlin: Walter de Gruyter; 1987.
  4. Croft MT, Lawrence AD, Raux-Deery E, Warren MJ, Smith AG.. Algae acquire vitamin B12 through a symbiotic relationship with bacteria.. Nature 2005; (438)
  5. Folate and vitamin B12 deficiencies: Proceedings of a WHO Technical Consultation. WHO. 2005.
  6. Gilsing AM, Crowe FL, Lloyd-Wright Z, Sanders TA, Appleby PN, Allen NE, Key TJ.. Serum concentrations of vitamin B12 and folate in British male omnivores, vegetarians and vegans: results from a cross-sectional analysis of the EPIC-Oxford cohort study.. Eur J Clin Nutr 2010; 9(64): 933-9.
  7. Norris J. B12 in Vegan Foods. http://www.veganhealth.org/b12/plant (accessed 21 January 2014).
  8. Watanabe F.. Vitamin B12 sources and bioavailability.. Exp Biol Med (Maywood) 2007; 232(10): 1266-74.
  9. Herbert V.. Vitamin B-12: plant sources, requirements, and assay.. Am J Clin Nutr. 1988; 48(3): 852-8.
  10. Callender ST. Latent pernicious anemia.. Br J Haematol 1962; (8): 230-40.
  11. Baik HW, Russell RM. Vitamin B12 deficiency in the elderly. Annu Rev Nutr 1999; (19): 357-77.
  12. Cuskelly GJ, Mooney KM, Young IS. . Folate and vitamin B12: friendly or enemy nutrients for the elderly. Proc Nutr Soc 2007; 4(66): 548-58.

Author: admin

Share This Post On