Sladkor (kakršenkoli že) je visoko procesirano živilo, ki ne spada v kategorijo zdrave hrane. Pri predelavi so bile osnovni rastlini odstranjene vlaknine. Sladkor ne vsebuje vitaminov, mineralov, fitohranil itd. Čeprav vsaj kar se tiče mineralov in vitaminov obstajajo tudi izjeme, npr. melasa, tudi uporaba melase ni priporočljiva. Še vedno gre za visoko koncentrirane kalorije brez vlaknin, kar povzroča prevelika nihanja v krvnem sladkorju in vse s tem povezane težave.

Povsem enako velja za nekatera sladila, ki so zaradi spretnega marketinškega oglaševanja pridobila sloves “zdravih” sladil. V to kategorijo spada npr. med, javorjev sirup, agavin sirup, kokosov sladkor. Vsa ta sladila niso nič boljša od navadnega belega sladkorja, zato je odločitev, kakšno sladilo bo nekdo uporabil, predvsem stvar osebnega okusa oz. jedi, ki jo nekdo želi pripraviti. Nekateri prehranski strokovnjaki, npr. Jeff Novick, sicer priporočajo, da se procesiranim sladilom povsem izognemo, vendar v splošnem velja, da je zgornji skupni vnos procesiranih sladil, ki je še varen, manj kot 5 % dnevnega kaloričnega vnosa.

Pogojno sprejemljivo sladilo so tudi 100-odstotni sadni sokovi, vendar je tudi tukaj potrebno vedeti, da sadni sokovi, pa čeprav 100-odstotni, niso enako kvalitetni kot sveže sadje, saj smo jim pri predelavi odstranili vlaknine, ki opravljajo zelo pomembno funkcijo v prehrani. Zato takšne sokove, če sploh, uporabljajmo zmerno.

Najbolj optimalno je seveda, da procesirana sladila iz svoje prehrane povsem odstranimo in namesto njih pri pripravi hrane uporabimo polnovredna sladila, pa tudi tukaj ni dobro pretiravati. V začetku, ko prehajate na SOS polnovredno rastlinsko prehrano, se seveda ne obremenjujte, če ste v kakšnem receptu uporabili tudi manjšo količino sladkorja, cilj pa naj bo, da ga sčasoma ne uporabljamo več.

Med polnovredna sladila štejejo:

  • dateljni,
  • suhe marelice,
  • rozine,
  • suhe fige,
  • sladko sveže sadje.

Pri pripravi različnih sladic lahko tako uporabimo npr. zblendane datlje z malo vode (dobimo datljevo pasto) ali pa kar nasekljane datlje. Prav tako lahko suho sadje zblendamo z zrelimi bananami.

Dobro se obnesejo tud nasekljane marelice, rozine in v nekaterih receptih tudi suhe fige.

Pri vsem skupaj je dobro vedeti, da je želja po sladkem velikokrat posledica tega, da že v osnovi nismo zaužili dovolj polnovrednih ogljikovih hidratov, predvsem škrobnih rastlin, npr. krompirja, riža, polente, itd.