Naše brbončice so zelo prilagodljive. V samo 2–4 tednih se lahko prilagodijo na povsem nove okuse. Sem spada tudi naša percepcija slanih okusov. Če smo veliki ljubitelji slanega, potem pa naenkrat za nekaj tednov povsem
izločimo sol iz prehrane, se zgodi naslednje: najprej nam je vsa hrana brez okusa, kasneje pa vedno znova odkrivamo okuse, ki jih prej sploh nismo zaznali, saj so bili povsem maskirani zaradi velike količine soli. Če po nekaj tednih nesoljene prehrane spet poskusimo hrano, soljeno kot na začetku, nam bo tako preslana, da bi jo najraje izpljunili. To je povsem normalno, saj je sol v prevelikih količinah škodljiva in zato pride do takšne reakcije telese. Telo pa se na vse navadi.

Podobno je pri kadilcu. Ko prvič v pljuča vdihne dim, se telo na vse pretege brani s kašljem, solznimi očmi itd. Zelo očitno nam sporoča, da je cigaretni dim neželjen tujek. Kasneje pa se telo počasi na dim navadi in nam vedno manj očitno sporoča, da je nekaj narobe. To ne pomeni, da je cigaretni dim nenadoma postal nekaj dobrega za nas, ampak da se je telo nehalo braniti pred tem tujkom. Enako velja za prevelike količine soli.

Naš cilj je, da omejimo dnevni vnos natrija na največ 1300 mcg. Tukaj ne gre za optimalno količino, ampak za največjo. Takšna količina natrija je v približno pol žličke soli. Vendar pa je potrebno upoštevati, da polnovredna rastlinska hrana že sama po sebi vsebuje natrij. Tudi če soli v hrano sploh ne dodajamo, s polnovredno rastlinsko hrano pokrijemo svoje dnevne potrebe po natriju, torej moramo svoj dnevni vnos soli omejiti na manj kot pol žličke soli.

Dnevno količino natrija lahko zmanjšamo na različne načine oz. njihovo kombinacijo:

  • Preprosto počakamo, da se naše brbončice prilagodijo na manj slano hrano.
  • Hrane nikakor ne solimo med pripravo. Solimo pri mizi, po površini hrane. Tako pride sol neposredno v stik z našimi brbončicami in dobimo največji efekt z najmanj soli.
  • Izberemo pripravo hrane, ki že sama po sebi ne potrebuje dosoljevanja. Če za zajtrk npr. pojemo ovsene kosmiče s sadjem in nekaj rozinami, je ta obrok sladek in je povsem brez dodane soli.
  • Pri solatah lahko okus slanega povsem nadomestimo z dodatkom limone ali kisa.
  • Pri pripravi hrane uporabimo veliko količino začimb in svežih zelišč. Če imate radi pekoče začimbe, jih prosto uporabite, saj pekoč okus prevlada nad okusom slanega, kar posledično pomeni, da hrane ne bomo rabili soliti.
  • Ker okus kislega naredi obrok okusen brez dodajanja soli, se zelo dobro pri kuhanju obnese konzerviran paradižnik (preverite, da bo brez dodane soli). Več paradižnika dodate hrani, manj jo bo potrebno dosoliti ali pa sploh ne.
  • Zelo pomembno je, da izločimo procesirano prehrano in zelo omejimo obiske restavracij. Daleč največ soli namreč zaužijemo skrite ravno v procesirani hrani in hrani pripravljeni v restavracijah, brez da bi se tega sploh zavedali.
  • Običajno je ob začetku obroka naša želja po soli najmanjša, kajti ko smo lačni, nismo tako izbirčni. Zato poskušajte obrok začeti brez dodajanja soli in raje minimalno dosolite proti koncu obroka.

S kombinacijo zgoraj omenjenih tehnik boste brez težav omejili dnevni vnos natrija pod 1300 mg.

Potrebno se je zavedati, da sol ni največji problem nezdrave prehrane. Zato poskrbimo, da bomo polnovredno rastlinsko prehrano vzljubili in bomo z njo zadovoljni. Ne smemo namreč dovoliti, da bi se nam ta hrana zdela neokusna in bi jo zaradi tega opustili. To se lahko zgodi, če smo bili vajeni presoljene hrane in bomo naenkrat preveč omejili porabo soli. Zato vsaj v začetku, če vam hrana ni dovolj okusna, dodajte malo soli, toliko da vam bo okusna. Veliko bolje je namreč jesti soljeno polnovredno rastlinsko hrano, kot soljeno procesirano, nezdravo hrano, meso, jajca itd. Torej – čeprav je optimalno, da hrane sploh ne solimo in jo jemo nesoljeno v polnovrednem, nepredelanem stanju, je še bolj pomembno, da jo v začetku sploh vzljubimo, pa čeprav s pomočjo manjše količine soli.