Že kot otroka so nas učili, da »vsega po malem« ne more škoditi. Še danes slišimo priporočila starejših, ki pravijo, da je treba jesti »vsega po malem« in bo vse dobro. Pa nam gre res dobro?

Statistika obolelih govori drugače. Slovencem gre vedno slabše. Skoraj vsi posamezniki, ki imajo težave z zdravjem, se sklicujejo na izrek, da jedo »vsega po malem«. Zato je izrek postal prežvečena fraza brez pomena. S časom je izrek postal pravilo. Problem je v tem, ker si vsak posameznik po svoje prikroji standard, koliko je zanj »vsega po malem«. Zato tega pravila ne moremo več jemati resno, kajti pokazalo se je, da lahko takšna priporočila človeka zmedejo in ga usmerijo v napačno smer. Naš cilj je človeka usmeriti v pravo smer cvetočega zdravja, dobrega počutja in srečnega življenja.

Zato govorimo o zdravi rastlinski prehrani, kjer ozaveščen posameznik poleg tega, da izloči vsa živila živalskega izvora, črta s seznama tudi vsa procesirana živila, ne glede na to, ali so rastlinskega izvora. Zdrava rastlinska prehrana je polnovredna. To je zlato pravilo, ki ga nihče ne more prikrojiti drugače od njegovega pomena.

Danes se veliko ljudi odloča za veganstvo, razlogi za to so različni. Človek seveda pričakuje, da je s tem naredil ogromno za svoje zdravje. Vendar to žal ni vedno res. Če je nekdo vegan, to še ne pomeni, da zdravo živi. V potrošniški družbi nam trgovine prodajajo marsikaj, kar je označeno kot vegansko, to pa še ne pomeni, da je zdravo. V tem zapisu se bom osredotočil predvsem na maščobe in olja ter odgovoril na vprašanje, zakaj je uporaba olj škodljiva, tudi če je prisotna v majhnih količinah.

Kaj je olje? Vzemimo za primer laneno olje. Zakaj bi bilo laneno olje boljše od lanenih semen? Logika, v katero ljudje verjamejo, se imenuje: »več pomeni boljše«. Da bi dobili vsaj liter lanenega olja, so morali iztisniti najmanj 5 kilogramov lanenih semen. Količinsko je to ogromno, zato si marsikdo misli, da je v eni žlici lanenega olja dobil toliko koristi, kot bi jih imel, če bi pojedel najmanj en kilogram teh semen. Vendar danes vemo bolje kot nekoč, namreč, da je prenajedanje s semeni in oreščki lahko zdravju škodljivo. Kaj šele, če jemo olja iz semen in oreščkov, kjer se količine maščob znatno povečajo. Olja so čiste maščobe. Z iztiskanjem semen, oreščkov ali oliv izločimo vse koristne snovi –vodo, vlaknine, ogljikove hidrate, beljakovine, vitamine in minerale – ostanejo pa le maščobe.

Za ponazoritev naj povem podatek, da samo dve žlici olivnega olja vsebujeta več nasičenih maščob, kot jih ima 100 g mesa kokoši. Čeprav so maščobe rastlinskega izvora, so lahko enako škodljive za naš organizem kot živalske maščobe. Tukaj se ni pametno zanašati na prepričanje: »če je rastlinsko, ne more škoditi«.

Vzemimo bolj praktičen primer za razumevanje, zakaj so tekoče maščobe nevarne. Recimo, da bi si radi pripravili solato z bučnim oljem. Dve žlici bučnega olja vsebujeta 240 kalorij. En kilogram solate pa komaj 75 kalorij. Če to dvoje zmešamo, ugotovimo, da smo dobili solato, kjer kalorično prevladujejo maščobe, čeprav je solate količinsko več. V taki solati dobimo okoli 80 % vseh kalorij iz maščob! Torej s samo dvema žlicama olja na solati! Tudi če bi dali samo eno žlico, bi kalorično maščobe še vedno prevladovale, zato tukaj logika »vsega po malem« odpove. Mnogi ljudje se ne zavedajo, da naše telo ne kuri energije na podlagi količine, temveč na podlagi kalorij. Najbolj kalorična hrana so maščobe, tudi če jih je količinsko najmanj. Naš cilj pa je, da se izognemo takšnim maščobnim živilom in posežemo po polnovredni rastlinski hrani, ki poleg maščob v naravnem razmerju vsebuje tudi druga pomembna hranila. Najpomembnejši so ogljikovi hidrati.

Vsa procesirana hrana, ki je dostopna v trgovinah in je označena kot veganska, vsebuje olja in druge maščobe. Njihovo kalorično razmerje je zelo nezdravo za človeka, ki bi takšno hrano jedel vsak dan. Sicer se najdejo kakšne izjeme, kot je recimo tofu, vendar se je kljub temu bolj modro izogibati takim izdelkom, ker niso namenjeni našemu zdravju, temveč potrošnji. Posezite raje po navadnem krompirju, ki ga lahko pripravite na več okusnih načinov in ne jejte čipsa. Posezite raje po rižu in ne riževih piškotih. Žal v to kategorijo nezaželenih živil sodijo tudi vsi rastlinski namazi, ker vsebujejo preveč olj, soli in dodanih sladkorjev. Raje si pripravite svoje domače namaze ali jih uživajte redko, ob posebnih priložnostih. Izogibajte se vsem pripravljenim jedem, kot so recimo rastlinski polpeti, saj vsebujejo preveč dodanih maščob. Pripravite si raje svoje domače polpete, v katerih ne bo dodanih olj in preveč soli.

Tak način prehranjevanja ni restriktiven, ampak popolnoma tradicionalen. Včasih so ljudje jedli preprosto »kmečko hrano«, kot so ji rekli, vendar to niso suhe mesnine in mlečni proizvodi, na kar večina ljudi najprej pomisli, temveč je to zdravo pripravljena rastlinska hrana. Zelenjavne enolončnice, močnik, krompir na sto načinov in veliko solat ter sadja, danes pa lahko k temu dodamo še druga živila, ki so nam dostopna na tržnicah in trgovinah, seveda v polnovredni obliki.

Ko prevzamemo tak način življenja, lahko sledimo novemu pravilu: »vsega na veliko«, saj nam ni treba več omejevati hrane, ker se od polnovrednih živil ne moremo prenajesti. Samo zavihati je treba rokave in prevzeti usodo v svoje roke. Hrana je najbolj zdrava takrat, kadar jo sami z ljubeznijo pridelamo in pripravimo. Želim vam čim več zdravja in veselja v takem načinu življenja.

Avtor: Milan Mrđenović